Medvrstniško nasilje

Zapisala: Mojca Klug, profesorica    

Datum objave: 9.4.2019

Čeprav Slovenija velja za eno varnejših držav na svetu, pa se tudi pri nas vedno pogosteje pojavljajo različne oblike nasilja, kar je zaskrbljujoče.

Besedno, fizično in psihično nasilje

Nasilje se pojavlja v različnih oblikah in na vse od njih moramo biti enako pozorni. Nasilna vedenja so: pretepanje,porivanje, brcanje, spotikanje, zbadanje, pljuvanje, praskanje, uničevanje stvari, omejevanje gibanja, različne oblike spolnega nasilja, kot so spolno obarvana namigovanja, otipavanje, siljenje v intimnost, zmerjanje z različnimi imeni, vzdevki, glasno norčevanje, razširjanje novic, draženje, zafrkavanje, nespodobno nagovarjanje, izrekanje groženj, žaljenje, namerna izključitev iz skupine, zavračanje, obrekovanje, ustrahovanje, manipuliranje s prijateljstvi, poniževanje, nespodobne kretnje, izsiljevanje, kraja denarja, osebne lastnine in podobno.

Spletno nasilje

Zadnja leta se nasilje vedno bolj seli na internet. Na šolah pogosto rešujemo težave, ki se zgodijo preko interneta v prostem času otrok in mladostnikov, ko za le-te skrbijo in zanje odgovarjajo starši. Žal se tisto, kar se dogaja doma in po spletu v času ko otroci niso v šoli, prenese tudi na odnose v šoli. V protokolih ravnanja v primeru zaznave nasilja predvidimo tudi osveščanje staršev o tovrstnih problemih in preprečevanju spletnega nasilja, vendar žal opažamo, da so ravno predavanja in predstavitve na temo varnosti na internetu premalo obiskane in da se starši ne zavedajo dovolj, za kako pomembno področje varnosti njihovih otrok gre. Spletno nasilje so vse oblike nasilja, ki se vršijo preko interneta: pošiljanje žaljivih sporočil, razširjanje laži, groženj po spletu s pomočjo raznih spletnih strani in družabnih omrežij, žaljive ali lažne objave, objava žrtvinih fotografij in prirejanje ali izdelava fotografij in videoposnetkov, kjer je žrtev prikazana na žaljiv način, izdelava lažnih spletnih strani in profilov, prevzemanje identitete druge osebe in opravljanje različnih dejavnosti v imenu druge osebe brez njenega dovoljenja in podobno.

Kdo so žrtve nasilja in kako jih prepoznamo

Vsi ki delamo z otroki in mladimi, si želimo, da bi v naši državi vladala ničelna toleranca do nasilja, zato je vsako nasilje nesprejemljivo! Zagotovo pa je najhujše tisto, ki ga močnejši izvajajo nad šibkejšimi zato, ker se le-ti ne znajo ali ne morejo braniti. V teh primerih so žrtve po navadi otroci in mladostniki, ki so na določen način drugačni, bodisi zaradi svojega videza, postave, šolskega uspeha ali neuspeha, svojega imena, narodnosti ... Pri tem se tisti ki izvajajo nasilje, družijo v skupine, ki pa se lotijo šibkega posameznika. Prav  takemu nasilju smo pogosto priča tudi v šolah in drugih ustanovah, ki se ukvarjajo z vzgojo in poučevanjem mladih. Gre za zelo resen problem.

Velika težava otroka in mladostnika, ki je žrtev nasilja, je v tem, da si iz takega ali drugačnega razloga ne upa povedati, kaj se mu dogaja ali pa ne ve, komu naj se zaupa in na koga naj se obrne po pomoč. Pri mladem človeku, ki je žrtev nasilja, se lahko ob ponavljajočem nasilju razvijejo težka stanja, kot so: depresivnost, slaba samopodoba, izolacija, bolezen ali celo poskus samomora. Zato je pomembno, da nasilje čimprej zaznamo in prepoznamo. Pozorni moramo biti na morebitne fizične poškodbe, nepojasnjeno izgubljanje ali poškodbe otrokove lastnine, pogoste prošnje za denar ali sladkarije, izogibanje šoli in drugim dejavnostim, ostajanje doma. Posameznik se lahko zapre vase, postane negotov, neha se družiti z vrstniki,  spremeni se njegovo vedenje, prisotno je lahko uhajanje vode ali blata, ker odvajanja ne opravi v šoli, spremembe učne uspešnosti, lahko se zateče tudi v samopoškodovanje, agresijo, nepojasnjeno jezo in druge spremembe vedenja. Pojavijo se lahko bolezenski znaki, kot so glavobol, slabost, bruhanje, težave s spanjem. Pozorni moramo biti tudi na kakršnekoli druge spremembe vedenja, ki bi lahko nakazovale na to, da je otrok oziroma mladostnik v stiski.

Varne točke

UNICEF-ove Varne točke so različni javni prostori, kot so knjižnice, zavarovalnice, lekarne, cvetličarne, mladinski centri, trgovine, celo vulkanizerski servisi in podobno, v katerih so prisotni ljudje, ki nudijo otrokom trenutno zaščito, pomoč ali zgolj nasvet v stiski. Ti so usposobljeni za pomoč otrokom, saj se udeležijo posebnega izobraževanja, ki ga zanje organizirajo v UNICEF-u Slovenija in jih seznanijo, kako pomagati otrokom v stiski. Otroci in mladostniki lahko Varne točke prepoznajo po posebni nalepki, smejoči se hišici, ki je nameščena ob vhodu na vidnem mestu:

Oglejte si zemljevid vseh UNICEF-ovih Varnih točk. V Sloveniji je več kot 670 UNICEF-ovih Varnih točk.

UNICEF-ove Varne točke so ob šolskih poteh, saj se tudi medvrstniško nasilje največkrat dogaja v okolici šole in na poti v šolo, takrat ko je nadzor odraslih manjši.

Tudi nasilneži so pogosto žrtve

Pomembno je, da se čim prej prepozna tudi tiste, ki izvajajo nasilje in se jih izloči iz skupine. Ker so pogosto tudi sami lahko žrtve nasilja v svoji družini, ali nasilja drugega vrstnika ali skupine vrstnikov ali pa imajo psihične težave, je pomembno, da se tudi njim zagotovi vsa potrebna opora in pomoč, da nasilnega vedenja ne bodo ponavljali. Starši otrok ki izvajajo nasilje nad vrstniki, bodo za svojega otroka naredili najbolje, če si pred resnico ne zakrivajo oči in se skupaj z otrokom čim prej vključijo v dejavnosti, ki bodo njihovemu otroku pomagale pri preprečevanju nadaljnjega nasilniškega vedenja. Pravočasna pomoč tem otrokom in mladostnikom je pomembna tudi zato, da svojega ravnanja ne bodo nadaljevali tudi kot odrasli, kar se pogosto dogaja.

Vsem, ki so žrtev nasilja ali ki tako vedenje zaznavajo, bo v pomoč tudi zloženka, ki jo lahko najdete na povezavi: https://www.policija.si/images/stories/Publikacije/PDF/Skupaj_proti_izsiljevanju_zgibanka.pdf

Pri pripravi tokratnega prispevka sta mi bili v pomoč naslednji spletni strani:

https://www.policija.si/svetujemo-ozavescamo/policija-za-otroke/nasilje-med-vrstniki

https://www.varnetocke.si/

Strokovnim delavcem, ki delajo z otroki in mladimi, pa priporočam knjigo Medvrstniško nasilje v šoli avtorice Sonja Pečjak, ki jo je izdala Znanstvena založba Filozofske fakultete ali pa katera od knjig s seznama, ki je objavljen na povezavi http://www.knjiznica-radlje.si/Portals/0/Slike%20knji%C5%BEnica/seznam%20na%20temo%20Nasilje%20med%20vrstniki,%20kriminal.pdf