Ko poštni polžek prinese voščilnico

Zapisala: Mojca Klug, profesorica

Datum objave: 17.12.2019

Vsak december se v našem poštnem nabiralniku znajde kakšna novoletna voščilnica. Zdi se mi prav prijetna popestritev, saj iz njega običajno skoraj vse leto vlečem zgolj reklamne prospekte in tistih nekaj ovitkov s položnicami, ki jih še nisem spremenila v elektronske.

Gremo mi po starem

Skoraj vsak konec leta se pojavi kakšen nov član kluba »Gremo mi po starem« in mi pripravi presenečenje, ko mi nepričakovano pošlje voščilnico. »No, še nekdo se je odločil, da ima dovolj instant voščil preko elektronske pošte ali v obliki SMS ami MMS sporočila preko mobilnega telefona,« si rečem in se zaobljubim, da bom tudi sama voščila pošiljala po starem. Včasih mi to uspe, drugič pa ugotovim, da so me prazniki prehiteli. Zgodi se tudi, da voščila odpošljem prepozno in jih prejemniki dobijo, ko se staro leto že prevesi v novega. Pa kaj. Za voščila in dober namen ni nikoli prepozno.

Voščilnice s posebno vrednostjo

Že dvanajst let se vsak december razveselim kartice z božičnim motivom. Malo pred božičem jo izvlečem iz nabiralnika s toplim občutkom pri srcu, da sem se v življenju nekoga tako močno dotaknila. Piše mi namreč mama fantka, s katerim sem v šoli delala že pred mnogimi leti. Res mnogimi! Fantek je zdaj po mojih izračunih že mladenič, morda je že poročen in ima svoje otroke? Toda njegova mama mi še vedno vsako leto zaželi lepe in mirne praznike. Zadnja leta se me spomni tudi moja nekdanja učenka in v meni zbudi spomine na čas, ko je bila še mlajša najstnica. Pišejo mi še nekateri bližnji sorodniki in moja prijateljica s »spodnjega« konca Slovenije. Tradicija njenih voščil je prav posebna. Že iz časov ko sva še pestovali najine otroke, ima navado, da celi družini na glavo posadi božične kape in jo slika. Ko fotografijo prilepi na barvni karton, nastane simpatična voščilnica in človek se naenkrat zave, kako čas hiti. Danes na sliki ni več buhtljastih otroških obrazkov z živahnimi očmi, ampak me s slike resno gledata obraza mladeniča in mladenke, ki si zadnjih nekaj let ne pustita več na glavo posaditi rdeče kapice, še vedno pa vdano stojita pred smrečico. Ker tradicija je pač tradicija in mami je treba kljub uporniškemu duhu tudi kdaj pa kdaj ustreči in reči: »Prav, mami. Naj ti bo.«

Navada pošiljanja voščilnic

Prve voščilnice naj bi izdelal Anglež sir Henry Cole, ravnatelj Viktorijinega in Albertovega muzeja v Londonu. Na njegovo pobudo jih je leta 1843 narisal John Horsley. Te uradno prve voščilnice so prikazovale veselo druščino, ki nazdravlja, imele pa so tudi napis A Merry Christmas and a Happy New Year (Vesel božič in srečno novo leto). 

Sicer pa se na božičnih in novoletnih voščilnicah po mnenju etnologa Damjana J. Ovseca  (vir: https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/slovenci-smo-pionirji-v-posiljanju-voscilnic) najpogosteje pojavljajo naslednji motivi: zvonovi, smrečica, angelci, ptički, motivi s snegom, Kristusovo rojstvo, nazdravljanje v čast novemu letu, ura s kazalci obrnjenimi na polnoč, podkev, dimnikar, palčki, sveče, igralne karte, štiriperesna deteljica in prašički. Ti motivi imajo po njegovem mnenju korenine v vražah in praznoverju. To so simboli, ki pomenijo srečo in hkrati zaščito pred nesrečo.

Zakaj voščilnico vendarle poslati po »snail meilu«?

Tradicija pošiljanja klasičnih voščilnic se je začela krhati ko se je uveljavila elektronska pošta (nato imenovani e-mail), danes pa tovrstna sporočila izpodrivajo voščila poslana s pomočjo pametnih telefonov. Sama teh sporočil ne cenim preveč in se mi zdijo precej neosebna in pogosto vsiljiva. Včasih se mi zdi, da bi morali tudi zanje določiti roke, znotraj katerih se lahko pošiljajo. Tako kot za uporabo pirotehničnih sredstev na primer. Prepovedati bi jih morali vsaj na božični in silvestrski večer. Ni bolj nadležnega kot prejeti več deset zgolj preposlanih lepih misli in razmišljati, kako in kdaj bi nanje odgovoril, da ne bi koga užalil ali prizadel.

Tudi zato se  mi zdi pošiljanje voščil po snail mailu (polžji oz. počasni pošti) toliko lepše.

• Nikogar ne zmotiš.
• Voščilnico človek prime v roko in vsaj za hip pomisli nate, obudi spomin na kakšno skupno doživetje, prav tako kot si ga ti, ko si pripravljal in odpošiljal voščilo. Polžja pošta         doseže tudi tiste, ki se elektronskim medijem iz tega ali onega razloga še niso vdali. Na primer starejše.       
• Z nakupom voščilnic, ki jih izdelajo šolarji in jih prodajajo na novoletnih šolskih bazarjih ali tistih, ki jih izdajajo razna človekoljubna društva in dobrodelne organizacije, naredimo dobro delo.       
• Voščilnice lahko izdelamo doma in v pripravo in pošiljanje vključimo otroke ter jih tako spodbudimo k ustvarjanju in delu z rokami (striženje, lepljenje, prelaganje …).         
• V sodobnem času, ko ugotavljamo, da so otroci funkcionalno vedno slabše pismeni, jih lahko vključimo tudi tako, da oni napišejo naslov na ovojnico ali zapišejo besedilo v voščilnico. Morda si celo sami izmislijo kakšen verz ali lepo misel.

Ali  veste, da sem že pred petnajstimi leti, ko sem delala z nadarjenimi učenci, in so še obstajali tisti debeli telefonski imeniki, ugotavljala, da mladostniki v njih ne znajo poiskati telefonske številke ali naslova določene osebe? Preverite, če vaš otrok ali mladostnik zna poiskati naslov in poštno številko na spletu in ga pravilno zapisati na ovojnico.

Katero znamko prilepimo?

Verjetno vam je znano, da lahko na pošti kupite znamke označene z različnimi črkami. Za pošiljanje voščilnice bosta v poštev prišli znamki A ali B. Znamka A je cenejša in jo prilepimo na standardno pismo. Standardno pismo je tisto, katerega ovojnica je opremljena po naslednjih pravilih:

Naslovnikov naslov na standardnem pismu mora biti napisan v desnem delu naslovne strani pošiljke, vzporedno z njeno daljšo stranico, znotraj pravokotnega prostora, ki mora biti oddaljen najmanj 40 mm od zgornjega roba ovitka, najmanj 15 mm od desnega stranskega roba, najmanj 15 mm od spodnjega roba, največ 140 mm od desnega proti levemu robu.

Na standardnem pismu mora biti pravilno in čitljivo napisan naslovnikov naslov. Standardno pismo ne sme vsebovati izbočenih in trdih predmetov, ki onemogočajo strojno usmerjanje. Ni ga dovoljeno zapirati s spenjačem ali z drugimi sredstvi, ki bi lahko poškodovala druge pošiljke in naprave.

Torej še en razlog za pisanje klasičnih razglednic. Merjenje in natančnost. Veščini, ki bosta vašemu otroku ali mladostniku v življenju prišli prav. Kar naj jih razvija.

Kaj lahko naredimo s starimi voščilnicami?

Lahko izrežemo dele voščilnic na katerih so lepe misli in jih shranimo kot ideje za prihodnja leta. Lahko izrežemo sličice in motive voščilnic in jih prihodnje leto uporabimo za izdelavo novih voščilnic. Stare voščilnice lahko zbiramo v kakšni lepi škatli in si jih ogledujemo, kadar nam pade morala in ko nam ne gre vse kot po maslu. Ali pa kar tako – za kratek čas.

Ideje za izdelavo voščilnic

Na spletu je vse polno idej za izdelavo voščilnic. Dobili jih bomo tudi ob prejemu voščilnic od drugih. Če premoremo kaj več kreativnosti pa si lahko idejo izmislimo kar sami.

Na temle linku: https://www.google.com/search?q=christmas+cards+homemade&sxsrf=ACYBGNQdUwjKVKVGJrmYZ2_04jKxDJJSGA:1576230214941&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=2ahUKEwjEya6Qq7LmAhUHUcAKHYj6BO8Q_AUoAXoECAwQAw&biw=1536&bih=754 boste našli kar nekaj idej. Katera je pa vam najbolj všeč? Kar pogumno. Kliknite na sličico in veselo na delo.

Ustvarjalne in mirne predpraznične dni voščim.